Blog

 Proizvodnja unikatnih izdelkov iz recikliranih materialov je potekala na dveh ločenih lokacijah. V Rušah v prostorih Doma krajanov Smolnik smo si uredili delavnico in proizvodnjo manjših torbic in peresnic iz odpadnih plastičnih vrečk in transparentov in ART beležk iz predelanega papirja, kjer je delala ena oseba. V naših prostorih v Ljubljani na Slovenski 19, pa drugo delavnico, kjer je potekala proizvodnja copat iz odpadnih oblačil in drobna šiviljska popravila, kjer sta delali dve osebi. Zaradi različnih lokacij izvajanja projekta smo imeli precej težav pri sami vzpostavitvi proizvodnje. Razen ene osebe drugi niso imeli predhodnih izkušenj na področju krojena in šivanja. Mentorica praktičnega usposabljanja, Maja Modrijan, Smetumet jih je uvajala v nove postopke in proces učenja prilagodila njihovim zmožnostim in znanju šivanja, tako da so lahko čim prej samostojno vodili proces dela in proizvodnjo. To je bil tudi cilj. Zaradi specifičnih  kadrovskih in prostorskih pogojev sta delavki v Ljubljani delali popolnoma samostojno in brez nadzora.

 Velika pomanjkljivost projekta je bila otežena komunikacija  med zaposlenimi. Pokazala se je šele pri konkretnem delu. Izhajala pa je iz različnih lokacij izvajanja projekta in premajhne kadrovske pokritosti. Na prvi pogled se zdi, da gre za napako v planiranju projekta, kar do neke mere tudi drži, vendar je glavni razlog v tem, da smo z izvajanjem projekta v veliki meri presegli zastavljene cilje. Težave v komunikaciji smo reševali preko skype tehnologije, ki se je za take razmere pokazala precej ugodno.  Težave pri delu smo reševali preko telefona, redno pa smo se tudi srečevali na tedenski in kasneje na 14 dnevnih sestankih. Kljub temu pa so zaposleni zraven proizvodnje prevzemali tudi druge delovne naloge bolj operativne in administrativne narave. Skrbeli so za prodajo izdelkov in prodajna mesta, evidenco zalog, blagajno, spletno stran… Skupaj smo oblikovali sporočila za javnost, snovali načrt in načine prodaje, reklamni material, celotno podobo projekta.