Ulica > Kaj delamo > Nastanitev > Koncept

Koncept

Strokovna izhodišča (koncept) treh programov nastanitvene podpore za brezdomne 

 

Izhodišča in namen programa

 

Program izhaja iz načela, da je pravica do stanovanja ena od temeljnih in neodtujljivih pravic ljudi. Namen programa je prispevati k uresničevanju te pravice za skupino brezdomcev, ki so praviloma večkratno in izjemno socialno izključeni in imajo slabše možnosti za uresničevanje oz. doseganje te pravice.

 

Upoštevaje kompleksno problematiko brezdomstva (ki velikokrat vključuje dolgotrajnejše neugodne življenjske pogoje in razvojne možnosti posameznikov), program sledi strokovnemu načelu »Najprej stanovanje!«. To načelo trdi, da je namestitev oz. relativno varno stanovanje praviloma nujni pogoj (poleg tega, da je to tudi pravica), da si posameznik uredi tudi druga življenjska področja in na njih napreduje. To izhodiščno načelo torej – poenostavljeno rečeno - nasprotuje tezi, da bi si moral človek najprej najti zaposlitev, itd. in s tem dokazati, da je »vreden stanovanja«.

 

Glede na kompleksnost, dolgotrajnosti in večplastnost socialne izključenosti ter izločenosti iz socialnih mrež pa ocenjujemo, da brezdomci velikokrat potrebujejo celovito podporo pri ponovnem (ali sploh prvem v življenju) socialnem vključevanju, ki obsega nastanitveno, zaposlitveno, socialno-odnosno, prostočasovno, kulturno in druge razsežnosti. Po naših izkušnjah velikokrat sama dostopnost stanovanja ne razreši »avtomatično« težav na drugih področjih; za napredovanje na različnih področjih in doseganje stabilnosti sprememb je praviloma potrebnejša dolgoročnejša socialna podpora na različnih področjih življenja. Geslo »Najprej stanovanje!« program torej nadgrajuje z geslom »Najprej stanovanje! – vendar ne samo stanovanje!«.

 

Glede na naravo brezdomstva je nujno potrebno sprejemanje in uresničevanje načela postopnosti sprememb oz. malih korakov, kar lahko poimenujemo tudi načelo načrtovanja realno dosegljivih ciljev. Pri tem je za uspešnost dela nujno potrebna participacija uporabnikov programa, izhajanje iz njihovih zaznavanj, razumevanj in življenjskih ciljev.

 

V okviru projekta nastanitvene podpore za brezdomne smo v društvu Kralji ulice v letih 2008-2010 razvili štiri vrste dejavnosti (oz. programov):

  • Prvo obliko smo poimenovali nespecifična terenska nastanitvena podpora brezdomnim. Ta oblika dejavnosti je nastala spontano oz. neprojektno, med in ob drugih dejavnostih Kraljev ulice, predvsem v okviru terenskega dela, razvijanja dnevnega centra ter kulturno izobraževalnih dejavnosti. V teh okvirih smo začeli individualno podporno delovati v stikih s posameznimi uporabniki, ki so si (sami ali z pomočjo delavcev KU) našli neko bolj trajno in varno nastanitev kot je zavetišče, a so bili še naprej ogroženi v tem smislu, da to nastanitev izgubijo ali da v njej ne uspejo zadovoljivo živeti.  Namen tega dela je preprečiti, da bi uporabniki, namestitev, ki so si jo sami našli, izgubili.
  • Druga in tretja oblika sta nastali projektno in načrtno, ko je društvo v okviru projekta »Razvijanje praktičnega modela in politike nastanitvene podpore (resettlment) brezdomnim ljudem v Sloveniji«, financiranega s strani NFM, začelo brezdomnim omogočati kakovostno nastanitev. Osnovna vsebina tega projekta je bila, da Društvo KU najame stanovanja ali druge namestitvene kapacitete, v katerih bodo (praviloma za določeno obdobje) živele osebe, ki so dolgotrajno brez doma oz. ustrezne namestitve, z namenom, da si v tem obdobju, z ustrezno strokovno podporo: a) uredili in izboljšali pogoje svojega življenja, b) v večji meri dosegali cilje, ki so jih same zastavijo, ter da se c) po tem obdobju v čim večji meri bivalno osamosvojijo. V tem okviru sta se tekom izvajanja projekta razvili dve obliki dejavnosti, ki ju poimenujemo osnovni in nadaljevalni program specifične nastanitvene podpore. Obeh programov ne ločijo  toliko različne delovne metode ali različni cilji, temveč predvsem njuna zaporednost. Poenostavljeno rečeno, vsi uporabniki vstopijo v osnovno fazo ali osnovni program,  ki je omejen s časom enega leta in pol. V tem času se lahko zgodi, da se uporabnik že nastanitveno osamosvoji in se torej iz programa umakne in gre živeti drugam. Lahko se tudi zgodi, da uporabnik zaključi sodelovanje v programu iz drugih razlogov (po svoji odločitvi ali zaradi izključitve). Preostali uporabniki obdobje enega leta in pol osnovnega programa zaključijo, nakar se lahko zgodi, da so pripravljeni za samostojno bivanje ali pa – zaradi različnih okoliščin - še ne. Za slednje se je razvil nadaljevalni program, ki ima namen, da omogoči doseganje istih ciljev, kot so bili postavljeni  za osnovni program, vendar v dodatnem času.
  • Četrta oblika je nastala v dogovorih z mestno občino Ljubljana, ki je društvu omogočila najeti enostanovanjsko hišo za potrebe trajnejše namestitve brezdomcev, za katere niso ustrezni prehodnejši in – glede pričakovanih sprememb -  bolj zahtevni programi. Delovno ime progama je Vila Mira. Tudi ta program je program specifične nastanitvene podpore, saj pomeni, da društvo za svoje uporabnike organizira nastanitvene možnosti (hišo), nato pa uporabnikom nudi podporo za bivanje v tej hiši.

 

V nadaljevanju podrobneje opisujemo koncepta (strokovna izhodišča) treh vrst programov specifične nastanitvene podpore, osnovnega, nadaljevalnega in programa Vila Mira.

 

Strokovna izhodišča osnovnega programa nastanitvene podpore

 

Vstop v program

 

V programu želimo omogočiti dostop do varnega stanovanja vsem brezdomcem in načelno vnaprej ne postavljamo nobenih izključevalnih kriterijev glede možnosti vključevanja do programa nastanitvene podpore. Vendar pa se zavedamo omejenosti naših materialnih možnosti in omejene podpore širšega okolja, zato program in načela njegovega delovanja prilagajamo tem možnostim.

 

Upoštevajoč to omejenost, se v program lahko vključijo uporabniki oz. sodelavci programov društva Kralji ulice, ki:

  • so brez doma oz. ustrezne in varne namestitve,
  • so (že daljši čas) vključeni v aktivnosti društva KU oz. v pripravljalni program namestitvene podpore,
  • so motivirani za doseganje ciljev programa,
  • izkazujejo zmožnost za dovolj konstruktivno sodelovanje, dogovarjanje, ter zanesljivost pri skupnih dejavnostih,
  • pred vključitvijo skupaj z izbranim (ključnim) strokovnim delavcem KU izdelajo pisen individualen življenjski načrt v obdobju svoje vključenosti v program, ki mora vključevati dovolj konkreten opis življenjskih ciljev in načinov njihovega doseganja, med katerimi mora, vsaj v določeni meri, biti tudi cilj bivalnega osamosvajanja. Ta načrt vključuje tudi oblike pomoči in podpore, ki jo bodo zagotavljali strokovni delavci KU. Zastavljeni cilji morajo biti prilagojeni posamezniku in zanj realistično dosegljivi, obenem pa vsaj relativno preverljivi. Dokončan individualni načrt podpišeta uporabnik in strokovni delavec, ki je sodeloval pri pripravi načrta.

 

V skladu s temi izhodišči, se lahko za vstop v program prijavijo vsi člani, uporabniki oz.  sodelavci Kraljev ulice. Sodelovanje v programu se praviloma začne s pripravljalno fazo, ki obsega informiranje o programu, izpolnjevanje vstopnega vprašalnika, redno skupinsko pogovarjanje o možnostih in zahtevah programa, sodelovanje pri oblikovanju pravil in dogovorov skupnega življenja (če gre za namestitev v stanovanju z več so-stanovalci), razvijanje svojih življenjskih ciljev ter njihovo formalno oblikovanje v okvir in obliko individualnega načrta, ter sodelovanje pri drugih pripravljalnih dejavnostih (delavnicah, tečajih, itd.) društva.

 

Nato se glede na razpoložljive nastanitvene možnosti izmed oseb, ki čim bolje sodelujejo v pripravljalni fazi, izberejo osebe, ki se dogovarjajo in pripravljajo za vselitev v razpoložljivo stanovanje. Pri izboru teh oseb se poleg zgoraj omenjenih štirih alinej upoštevajo še dodatni kriteriji, med katerimi je pomemben tudi kriterij ujemanja oseb, ki naj bi skupaj stanovale, oz. njihov pristanek na to, da skupaj živijo.

 

Čeprav menimo, da potrebujejo dostop do varnega stanovanja tako mlajši kot starejši brezdomci, tisti z večjo ali manjšo delazmožnostjo in sposobnostjo za delavno aktivacijo, ter vse osebe ne glede na značilnosti uporabe drog, prisotnost težav v duševnem zdravju in druge značilnosti, pa bo program v pogojih omejenih možnosti delno upošteval tudi te značilnosti. V program namestitve se praviloma namešča osebe, pri katerih je moč oceniti, da bo verjetnost vztrajanja v programu večja ter da bo lokalno okolje (sosedje) te osebe sprejelo v zadovoljivi meri. Zato bo pri večini namestitvenih lokacij pomembno težo imelo tudi pravilo, da osebe z vzorci preveč nekontrolirane in škodljive uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog pri izboru  ne bodo imele prednosti. Prav tako dajemo prednost osebam, pri katerih bo verjetnost delovne (re)aktivacije večja.

 

Glede na zahteve programa bodo pomemben kriterij tudi značilnosti dosedanjega sodelovanja  z društvom, ki bodo predvidoma garant potrebnega sodelovanja tudi v času izvajanja programa. Glede na dostopnost cenovno ugodnih manjših stanovanj za namestitev le ene osebe pa se lahko relativna teža nekaterih zgoraj omenjenih kriterijev tudi zmanjša.

 

O vstopu v program odloča strokovni tim programa nastanitvene podpore.

 

Izvajanje programa

 

Stanovalci morajo imeti pred vselitvijo izdelan svoj individualni življenjski načrt, v katerem bodo opredeljeni njihovi cilji. Njihovo uresničevanje bo povezano z bivanjem v stanovanju oz. udeležbo v programu, in sicer na dva načina. Prvi je ta, da naj bi varna namestitev olajševala  doseganje življenjskih ciljev, kar naj bi spremljal in podpiral posameznikov ključni strokovni delavec. Drugi je ta, da bo bivanje posameznika v stanovanju do določene mere povezano z doseganjem njegovih ciljev. Stopnja tega doseganja se bo preverjala v (praviloma) 3-6 mesečnih intervalih, v katerih bodo stanovalec, njegov ključni delavec ter po potrebni širši strokovni tim programa ocenjevali, ali je sodelovanje v programu oz. bivanje v stanovanju pomagalo k doseganju zastavljenih ciljev in v katero smer bi bilo še potrebo intenzivirati napore.

 

Pred vselitvijo bodo predvideni sostanovalci izdelali tudi svoja pravila stanovanja (oz. hišni red). Pri tem praviloma uporabljajo modelna pravila skupnega bivanja, ki pa jih mora vsaka stanovanjska skupnost prediskutirati, prilagoditi sebi in svojim individualnim načrtom ter lokaciji stanovanja (soseska) in jih sprejeti.

 

Zadnji formalni pogoj pred vselitvijo je podpis pogodbe med posameznikom in društvom, ki opredeljuje osnovne namene in načela programa, predvsem pa obveznosti in pravice obeh strani. Sestavni del pogodbe je posameznikov individualni načrt ter sprejeta pravila stanovanja.

 

Osebe, ki ustrezajo zgornjim kriterijem in ko se dogovorijo za skupno bivanje, se lahko nato vselijo v skupno stanovanje (oz. stanovanja za enega stanovalca, če bodo taka na voljo).

 

Tako nastala stanovanjska skupnost bo strokovno podprta. To pomeni, da ji bosta  izbrana oz. dodeljena (praviloma) dva strokovna delavca, ki bosta zadolžena za delo s stanovalci tega stanovanja.

 

Po vseh zgoraj omenjenih, razmeroma zahtevnih pripravah (ki se bodo dogajale deloma v pripravljalni fazi vstopa v program, deloma pa z že izbranimi so-stanovalci), bo strokovno spremljanje namestitev vključevalo naslednje:

  • redna enkrat tedenska srečanja vseh stanovalcev s strokovnima delavcema, zadolženima za stanovanje. Ti sestanki trajajo predvidoma nekaj ur, in naj bi praviloma vključevali pripravo skupnega obroka. Na sestankih se pregleda dogajanje v preteklem tednu, stanje financ in poravnavanje obveznosti, vzdrževanje stanovanja, odnosi med sostanovalci, itd. ter se ustrezno načrtuje prihodnje obdobje (teden). Ta tedenska srečanja lahko kasneje, ko se skupnost stanovalcev vpelje, potekajo tudi redkeje;
  • redne stike med posameznikom in njegovim ključnim delavcem, tekom katerih je osnovna pozornost posvečena doseganju  ciljev iz posameznikovega individualnega načrta;
  • krizne intervencije, ki vključujejo 24-urno dostopnost obeh strokovnih delavcev v kriznih situacijah, ki so okvirno vnaprej opredeljene v pravilih stanovanja;
  • občasne obiske strokovnih delavcev v stanovanju, predvsem v zvezi z urejanjem kakih (ne-kriznih) zadev, ki so pač potrebna v zvezi s stanovanji in bivanjem v njih;
  • podporo pri upravljanju z osebnim proračunom stanovalcev;
  • redne evalvacijske sestanke, na katerih stanovalci, njihovi ključni delavci ter po potrebni širši strokovni tim programa ocenjujejo, ali je sodelovanje v programu oz. bivanje v stanovanju pomagalo k doseganju zastavljenih ciljev in v katero smer bi bilo še potrebo intenzivirati napore.

 

Med izvajanjem programa se lahko zgodi, da se prvotna sestava stanovalcev stanovanja spremeni. Razlogi za to je običajno, da  kak od stanovalcev program in s tem stanovanje zapusti, s tem pa se v stanovanju izprazni oz. sprosti eno mesto. Razlog je lahko tudi ta, da se najemno razmerje (ki je bilo npr. časovno omejeno) konča, ali pa da se želi nek stanovalec (ali več njih) zaradi zelo utemeljenih razlogov preseliti v drugo stanovanje. V takih primerih se lahko zgodi, da se morajo nekateri stanovalci preseliti v drugo stanovanje, ali pa da med stanovalce nekega stanovanja pride kak nov stanovalec. V vseh takih primerih se smiselno uporabljajo načela in pravila, ki so opisana v prvih treh odstavkih tega poglavja (Izvajanje programa).

 

O selitvah odloča strokovni tim programa.

 

V sprejetih pravilih stanovanja in v pogodbi, sklenjeni med stanovalcem in društvom, so tudi jasno opredeljeni razlogi za prenehanje sodelovanja v programu oz. izselitev iz stanovanja. To so resnejše kršitev pravil oz. dejanja, kot so nasilje, kraje, namerno uničevanje tuje imovine ali izvrševanje kaznivih dejanj v stanovanju.

V pravilih in pogodbi je opredeljen tudi postopek pritožbe.

 

Trajanje vključenosti v program, finančna udeležba in spremljanje uspešnosti

 

Glede na nekatere tuje izkušnje, ki govorijo o tem, da sta za doseganje življenjskih sprememb  v podobnih programih potrebni vsaj dve leti, postavljamo – v pogojih zelo omejenega financiranja in številnih potreb po tovrstni podpori - osnovno trajanje vključenosti v program na obdobje enega leta in pol. Ta omejitev je razmeroma kratka zato, da bi ponudili možnost spremembe večjemu številu brezdomcev.

 

Stanovalci praviloma od začetka svoje vključenosti pokrivajo vse tekoče stroške stanovanja (razen stroškov najemnine), v sladu s podpisano pogodbo in z medsebojnimi dogovori. Od desetega meseca naprej pa stanovalci praviloma začnejo prispevati vsak mesec po 10 € več za najemnino stanovanja, tako da za 11. mesec svojega bivanja prispevajo 10 €, za 12. mesec 20 € in za 18. mesec 80 €. Ocenjujemo, da je to približno polovica najmanjše najemnine, za katero bi si lahko na trgu kasneje sami najeli svojo sobo. Z zahtevo po tem prispevku jih program želi postopoma omogočiti izkušnjo potrebe po večjih finančni participaciji, ki bo predvidoma potrebna, če se bodo želeli po končanju programa nastanitveno osamosvojiti.

 

Vključenost v program je vezana na individualni načrt, kar pomeni, da se med trajanjem namestitve skupaj s stanovalcem preverja njegovo doseganje lastnih ciljev. Predvideva se praviloma  polletno (ali tudi na krajše intervale) obsežnejše in temeljitejše preverjanje doseganja ciljev, katerega rezultat se tudi zapiše kot priloga k individualnemu načrtu uporabnika.

 

V primeru optimalnega poteka programa naj bi se stanovalci po enem letu in pol osamosvojili, torej si našli več lastnih sredstev za življenje, in si najeli svoje stanovanje oz. našli svojo neodvisno namestitev. Ker pa to ni odvisno samo od njih, ampak tudi od razmer na trgu dela, trgu stanovanj ter v sektorjih socialnega in zdravstvenega varstva, v tem strokovnem konceptu  ne postavljamo trdih kriterijev in zahtev, kot npr. da si stanovalci morajo najti službo in stanovanje. Življenjske usode in pogoji posameznikov so namreč močno različni, kar pomeni, da bo za nekoga že velik uspeh, če v času namestitve ne bo šel v zapor ali ne bo hospitalitiran, oz. se mu življenjski pogoji ne bodo močno poslabšali. Zato bo ocenjevanje uspešnosti individualne namestitve oz. sodelovanja v programu in programa v celoti vedno vezano na uresničevanje individualnih načrtov, v katerih bodo lahko upoštevane individualne razlike in okoliščine.

 

Zaključevanje programa

 

Program se konča po enem letu in pol bivanja v podprtem stanovanju ali s predhodno zapustitvijo programa (po lastni volji ali zaradi izključitve ali zaradi odhoda v kak drug program,  npr. progam detoksikacije, program urejanja zasvojenosti, dom upokojencev, itd). Strokovni delavci uporabniku v zadnjih mesecih nudijo vse več podpore, usmerjene v čas po zapustitvi programa (pomoč pri najemu drugega stanovanja, urejanju dokumentov, pripravi različnih vlog, itd).

 

Za nekatere uporabnike pa se izkaže, da se tekom trajanja osnovnega programa ne uspejo toliko usposobiti, ali pa nimajo toliko ugodnih objektivnih okoliščin, ki bi jim omogočale po letu in pol programa se nastanitveno osamosvojiti. Ti uporabniki lahko pred zaključkom programa vložijo na društvo Kralji ulice prošnjo za nadaljevanje nastanitvene podpore, ki se izvaja v okviru oz. kot  nadaljevalni program nastanitvene podpore. V svoji vlogi uporabnik navede naslednje:

  • razloge, zaradi katerih prosi za vstop v nadaljevalni program;
  • pregled življenjskih ciljev iz svojega individualnega življenjskega načrta, sestavljenega pred vstopom v osnovni program ter opredelitev tega, ali jih je uresničil oz. v kolikšni meri;
  • ali je in katere možnosti za stanovanjsko osamosvojitev je uporabnik preveril oz. preizkusil;
  • svoje vizije za nastanitveno osamosvojitev, vključno s pregledom finančnih virov, nastanitvenih možnosti in drugih relevantnih okoliščin;
  • opredelitev časovnih okvirov vključenosti v nadaljevalni program.

Ta vloga se mora oddati dva meseca pred zaključkom osnovnega programa, torej na začetku 14. meseca bivanja v podprtem stanovanju. Uporabnik nato v času največ 30 dni prejme odgovor, ali je sprejet v nadaljevalni program. O vključitvi v nadaljevalni program odloča strokovni tim programa.

 

 

Strokovna izhodišča nadaljevalnega programa nastanitvene podpore

 

Nadaljevalni program nastanitvene podpore je namenjen istim ciljem kot osnovni program, namreč temu, da bi si uporabniki a) uredili in izboljšali pogoje svojega življenja, b) v večji meri dosegali cilje, ki so jih sami zastavijo, ter da se c) po tem obdobju v čim večji meri bivalno osamosvojijo. Namenjen je uporabnikom, ki so šli skozi 18-mesečni osnovni program nastanitvene podpore, a se v tem času niso uspeli nastanitveno osamosvojiti, hkrati pa za njih obstajajo realistična vizija razmeroma bližnje (oz. hitre) ureditve njihovega stanovanjskega vprašanja.

 

Vstop v program

 

Predpogoj za vstop v program je, da uporabnik dva meseca pred zaključkom osnovnega programa  vloži na društvo Kralji ulice prošnjo za nadaljevanje nastanitvene podpore. V svoji vlogi uporabnik navede naslednje:

  • razloge, zaradi katerih prosi za vstop v nadaljevalni program;
  • pregled življenjskih ciljev iz svojega individualnega življenjskega načrta, sestavljenega pred vstopom v osnovni program ter opredelitev tega, ali jih je uresničil oz. v kolikšni meri;
  • ali je in katere možnosti za stanovanjsko osamosvojitev je uporabnik preveril oz. preizkusil (ali je vložil prošnje za dodelitev nujne bivalne enote, se odzval na razpis za socialna stanovanja, vložil prošnjo za dom upokojencev  in druge relevantne nastanitvene možnosti);
  • svoje vizije za nastanitveno osamosvojitev, vključno s pregledom finančnih virov, nastanitvenih možnosti in drugih relevantnih okoliščin;
  • opredelitev časovnih okvirov vključenosti v nadaljevalni program.

 

Strokovni tim programa njegovo vlogo obravnava in pri njenem reševanju upošteva najmanj naslednje vidike:

  • kako je potekalo uporabnikovo sodelovanje v osnovnem programu nastanitvene podpore (spoštovanje pravil, sprotno poravnavanje finančnih obveznosti, itd.);
  • v kolikšni meri je uporabnik uresničil svoje cilje iz življenjskega načrta oz. bil za to zavzet;
  • v kolikšni meri je uporabnik v osnovnem programu napredoval v smeri razvoja kompetenc, samozavesti, motivacije, vedenjskih vzorcev in navad, ki bi ga lahko pripravljale ali usposabljale za samostojno življenje;
  • ali je in katere možnosti za stanovanjsko osamosvojitev je uporabnik preveril oz. preizkusil (ali je vložil prošnje za dodelitev nujne bivalne enote, se odzval na razpis za socialna stanovanja, vložil prošnjo za dom upokojencev  in druge relevantne nastanitvene možnosti);
  • ali ima dostop do finančnih virov, ki bi mu omogočale participacijo v nadaljevalnem programu;
  • ali je moč domnevati, da bo v doglednem času pridobil pravico do kake druge ustrezne nastanitve (kot je npr. nujna bivalna enota, dom upokojencev, socialno stanovanje, itd).

 

V načelu se lahko vključitev v nadaljevalni program odobri uporabniku, ki je v osnovnem programu dosegel ustrezne pozitivne spremembe in/ali obstaja zanj realna možnost, da se bo v razmeroma kratkem času lahko bivalno osamosvojil. Nadaljevalni program je namreč namenjen temu, da se prepreči, da bi uporabniku, ki se bo sicer predvidoma v kratkem lahko bivalno osamosvojil, zaradi različnih kratkotrajnih negativnih okoliščin ne bilo treba spet oditi na cesto ali v zavetišče.

 

V nadaljevalni program se načeloma ne sprejemejo uporabniki za nedoločen ali daljši čas, oz. se ne sprejmejo taki, za katere ni videti realnih možnosti, da bi se nastanitveno osamosvojili. Nadaljevalni program je torej - tako kot tudi osnovni - prehodne narave in ni namenjen trajnemu bivanju.

 

O sprejemu uporabnika v nadaljevalni progam odloča strokovni tim programa in o svoji odločitvi obvesti uporabnika v roku 30 dni po prejemu vloge.

 

Ob vstopu v program se spet ažurirajo individualni življenjski načrti, sprejmejo dogovori med stanovalci ter podpiše pogodba z društvom.

 

Izvajanje programa

 

Izvajanje programa teče v načelu enako kot izvajanje osnovnega programa. Zaradi omejenih materialnih možnosti društva je velikokrat potrebno, da bodo v istem stanovanju bivali uporabniki, od katerih bodo eni v osnovnem programu, drugi pa v nadaljevalnem. Tako stanje lahko zahteva, da se način izvajanja enega in drugega programa nekoliko prilagodi.

 

Trajanje vključenosti v program, finančna udeležba in spremljanje uspešnosti

 

Vključenost v program načelno traja do šest mesecev ali enega leta, oz. za čas, ki je potreben, da se uresniči izhodiščno postavljena realna možnost drugačne ureditve bivanja. Velikokrat ali celo praviloma ta časovni interval ne bo odvisen od društva ali celo ne od uporabnika, npr, v primeru čakanja na prosto nujno bivalno enoto,  ki bo sicer že odobrena.

 

Uporabnik v tem času pokriva svoj delež stroškov stanovanja in prispeva 80 € mesečno za stroške najema stanovanja.

 

Uspešnost njegovega bivanja v podprtih stanovanjih se spremlja na enak način in v enakih intervalih kot v osnovnem programu, torej glede na njegove življenjske cilje oz. napredek v smeri razvoja kompetenc, samozavesti, motivacije, vedenjskih vzorcev in navad, ki bi ga lahko pripravljale ali usposabljale za samostojno življenje.

 

Zaključevanje programa

 

Sodelovanje v programu je odvisno od uspešnosti sodelovanja, od spoštovanja sprejetih pravil in pogodbe z društvom, ter tudi od obstoja realnih vizij nastanitvene osamosvojitve. Uporabnik lahko program sam zapusti, lahko pa strokovni tim na eni od rednih evalvacij ugotovi, da razlogov, ki so bili prisotni ob sprejemu uporabnika  v nadaljevalni program, več ni oz. da niso relevantni, ali pa so se v pomembni meri spremenili. V takem primeru  mora uporabniku sporočiti, da se bo njegovo sodelovanje v programu končalo, najmanj en mesec pred predvidenim časom konca sodelovanja. Strokovni delavci uporabniku v tem času nudijo uporabniku podporo, usmerjeno v urejanje njegovega bivanja po zapustitvi programa.

 

Strokovna izhodišča trajnejšega nadaljevalnega programa nastanitvene podpore, delovno imenovanega program Vila Mira

 

Uvodna pojasnila

 

Po več kot dveh letih izvajanja projekta nastanitvene podpore, ko smo začeli izvajati osnovni program, za tem pa tudi nadaljevalni program, se je pojavila potreba po nove vrste programu. Tako osnovni kot nadaljevalni program sta bila sicer zastavljena v skladu z načelom »Najprej stanovanje!«, ki načelno zahteva trajno in varno nastanitev, vendar sta predpostavljala prehodno naravo obeh programov (in s tem ne-trajno rešitev stanovanjskega vprašanja) oz. sta računala na uporabnike, ki bodo tekom trajanja obeh programov lahko napredovali v smeri nastanitvene osamosvojitve. Zaradi različnih razlogov, deloma konceptualnih, deloma pa zaradi materialnih omejitev, smo oba programa zastavili in tudi izvajali tako, da je bilo njuno trajanje omejeno in vezano na napredovanje uporabnikov, najmanj v smislu doseganja ciljev, ki so ji jih sami zastavili.

 

Izkazalo pa se je, da so družbene okoliščine (predvsem na trgu dela in stanovanj) take, da so možnosti napredovanja uporabnikov in njihovo prehajanje iz nadaljevalne stopnje programa v samostojno nastanitev precej omejene. To načelno velja za vse uporabnike, a še posebej za njihov najranljivejši del. Tudi tisti, ki sodijo med najbolj ogrožene in ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev nujne enote (oz. so upravičeni nanjo), morajo spričo premajhnega števila bivalnih enot naje čakati po več let. Med izvajanjem programa nastanitvene podpore se je izkazalo, da za mnoge od teh najbolj ranljivih uporabnikov velja, da so njihove življenjske okoliščine take, da skorajda ni mogoče pričakovati njihovega napredka v smislu nastanitvenega osamosvajanja.

 

Prej omenjene tri vrste programov niso uspele odgovoriti na potrebe takšnih, razmeroma bolj ranljivih uporabnikov. Ko se je v dogovorih z Mestno občino Ljubljana odprla možnost dolgoročnega najema enostanovanjske hiše, smo se odločili za razvoj novega programa, delovno imenovanega Vila Mira, ki naj bi bil namenjen tej vrsti uporabnikov. Program je namenjen uporabnikom, ki:

  • so zaključili osnovni in morda tudi nadaljevalni program nastanitvene podpore, in
  • pri katerih se je izkazalo, da so njihove možnosti nastanitvene osamosvojitve manjše oz. zelo majhne ali nične, in
  • pri katerih ni videti druge jasne alternative življenju na cesti (ali v drugih zasilnih namestitvah).
  • Praviloma se v program sprejmejo uporabniki, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev nujne bivalne enote, so se torej prijavili na ustrezni razpis in bili uvrščeni na ustrezni seznam upravičencev.
  • Program je praviloma namenjen starejšim uporabnikom s slabšim zdravstvenim stanjem, katerih možnosti za skrb zase (na cesti ali v drugih oblikah začasnih in manj primernih nastanitev) so razmeroma majhne in ne kaže, da bi se te možnosti lahko v kratkem izboljšale.
  • V program se praviloma sprejemajo uporabniki s stalnim prebivališčem v Ljubljani.

 

Program je torej v primerjavi z osnovnim in nadaljevalnim programom v smislu kriterijev vstopa bolj selektiven, saj zahteva, da so uporabniki uspešno zaključili eno ali obe prejšnji stopnji in dodatno predvideva, da so uporabniki (praviloma!) na seznamu upravičencev do nujnih bivalnih enot, po drugi strani pa od uporabnikov pričakuje manj, saj zahteva po časovni omejenosti vključenosti v programu ni tako izrazita, prav tako pa niti zahteva po prehodnosti, s katero bi se povezovala tudi pričakovanja po doseganju psihosocialnega in ekonomskega napredka.

 

Program Vila Mira se bo izvajal v od MOL-a najeti hiši na obrobju Ljubljane, ki s svojimi značilnostmi pogojuje tudi izvajanje programa. Pomembnejša značilnost te hiše je, da bo v njej živelo (praviloma) pet uporabnikov, ki bodo sicer imeli lastne sobe, vendar tudi skupne prostore, skupne sanitarije, kuhinjo, hodnik in še kakšen prostor. Glede na precejšnjo stopnjo neprostovoljnosti izbire sostanovalcev in glede na naravo uporabnikov nasploh ocenjujemo takšno bivalno obliko kot ne optimalno. Velika večina tujih programov nastanitvenega osamosvajanja brezdomcev namreč nudi bivanje v lastni stanovanjski enoti, in tudi naše dosedanje izkušnje kažejo, da praviloma z večanjem števila skupaj bivajočih narašča obseg problematike odnosov in konfliktov med stanovalci.

 

Program razumemo kot vendarle prehodni v tem smislu, da bomo kot od uporabnikov pogoj vključitve zahtevali razvoj vizije izhoda iz programa in dejavnost za doseganje tega cilja. Za starejše in/ali bolne uporabnike vidimo načelno dve možnosti izhoda: eno je sprejem v dom upokojencev, drugo pa izhod v nujno bivalno enoto, ko bo uporabnik prišel na vrsto. Nujno bivalno enoto vidimo kot boljšo možnost v primerjavi z našim programom, a bomo uporabnike, ki bodo dobili tako enoto, lahko tudi vnaprej podpirali oz. jim ponudili možnost take podpore. S sprejmi v domove upokojencev pa doslej še nismo imeli nobenih izkušenj, vendar si bomo v programu prizadevali za vzpostavitev te oblike prehodnosti starejših uporabnikov iz programa, predvsem zaradi boljših možnosti domov upokojencev za zdravstveno in drugo osebno nego.

 

Z ozirom na kriterije sprejema in na starostno/zdravstveno strukturo predvidenih uporabnikov domnevamo, da se utegne pri mnogih od njih zaostriti problematika bolezni in pojaviti potreba po zdravstveni negi kot najbolj pereča potreba. S tem v zvezi je nujno izrecno poudariti, da naš program NE vključuje zdravstvene nege oz. nudenja kakršnih koli zdravstvenih storitev. Strokovni delavci programa za to nimajo ustrezne izobrazbe, delovnih izkušenj, znanj in potrebnih spretnosti. Program vključuje  ponudbo psihosocialnega podpornega dela v obsegu enega polno zaposlenega delavca na šest uporabnikov (prav tako kot prvi dve stopnji programa nastanitvene podpore). V tem obsegu bomo lahko nudili uporabnikom pomoč pri organizaciji zdravstvene nege, ki pa jo bodo morale izvajati druge službe (npr. patronažna služba ali zavod za pomoč na domu) ali pa morda celo sostanovalci. Ti pa k temu ne bodo obvezani, oz. za zdravstveno nego ravno tako niso usposobljeni, kar pomeni, da je na ta izvor pomoči težko računati. V primeru povečanih potreb po zdravstveni negi bomo morali za naše uporabnike iskati druge rešitve, oz jih v stanju kratkoročne ali dolgoročne potrebe po zahtevnejši zdravstveni negi ne bomo mogli sprejemati v program (npr. po odpustih iz bolnišničnega zdravljenja).

 

Vstop v program

 

Predpogoj za vstop v program Vila Mira je, da uporabnik vloži na društvo Kralji ulice prošnjo za vključitev. V svoji vlogi uporabnik navede naslednje:

  • razloge, zaradi katerih prosi za vstop v program;
  • pregled življenjskih ciljev iz svojega individualnega življenjskega načrta, sestavljenega pred vstopom v osnovni program ter opredelitev tega, ali jih je uresničil oz. v kolikšni meri;
  • ali je in katere možnosti za stanovanjsko osamosvojitev je uporabnik preveril oz. preizkusil (ali je vložil prošnje za dodelitev nujne bivalne enote, se odzval na razpis za socialna stanovanja, vložil prošnjo za dom upokojencev in druge relevantne nastanitvene možnosti);
  • svoje vizije za morebitno nastanitveno osamosvojitev, vključno s pregledom finančnih virov, nastanitvenih možnosti in drugih relevantnih okoliščin;
  • vključujoč načelni pristanek in pripravljenost za kandidiranje za dom upokojencev, kjer bo to smiselno.

 

Strokovni tim programa njegovo vlogo obravnava in pri njenem reševanju upošteva najmanj naslednje vidike:

  • kako je potekalo uporabnikovo sodelovanje v prejšnjih programih nastanitvene podpore (spoštovanje pravil, sprotno poravnavanje finančnih obveznosti, itd.);
  • v kolikšni meri je uporabnik uresničil svoje cilje iz življenjskega načrta oz. bil za to zavzet;
  • v kolikšni meri je uporabnik v osnovnem programu napredoval v smeri razvoja kompetenc, samozavesti, motivacije, vedenjskih vzorcev in navad, ki bi ga lahko pripravljale ali usposabljale za samostojno življenje;
  • ali je in katere možnosti za stanovanjsko osamosvojitev je uporabnik preveril oz. preizkusil (ali je vložil prošnje za dodelitev nujne bivalne enote, se odzval na razpis za socialna stanovanja, vložil prošnjo za dom upokojencev  in druge relevantne nastanitvene možnosti);
  • ali ima dostop do finančnih virov, ki bi mu omogočale participacijo v nadaljevalnem programu;
  • ali je moč domnevati, da bo v doglednem času pridobil pravico do kake druge ustrezne nastanitve (kot je npr. nujna bivalna enota, dom upokojencev, socialno stanovanje, itd);
  • ali je upravičenec do dodelitve nuje bivalne enote.

 

O sprejemu uporabnika v nadaljevalni progam odloča strokovni tim programa in o svoji odločitvi obvesti uporabnika v roku 30 dni po prejemu vloge.

 

Ob vstopu v program se spet ažurirajo individualni življenjski načrti, sprejmejo dogovori med stanovalci ter podpiše pogodba z društvom. Tekom tekočega spremljanja vključenosti uporabnikov v program Vila Mira pa vendarle uresničevanje individualnih življenjskih načrtov ne bo zelo ključno, saj bivanja uporabnikov v Vili Mira praviloma ne bomo pogojevali z doseganjem ciljev iz njihovih individualnih življenjskih načrtov.

 

Izvajanje programa

 

Izvajanje programa teče v načelu enako kot izvajanje osnovnega in nadaljevalnega programa oz. se zanj smiselno uporabljajo načela in pravila, ki so bila razvita za osnovni program.

 

Trajanje vključenosti v program, finančna udeležba in spremljanje uspešnosti

 

Vključenost v program načelno ni vnaprej konkretno časovno omejena, omejena pa je z vizijo prehoda v drugo obliko bivanja, oz. z delovanjem v tej smeri. Uporabniki, ki so upravičenci do nujnih bivalnih enot, bodo ob dodelitvi svoje bivalne enote morali  program zapustiti. Starejši uporabniki, ki bodo kandidirali za mesta v domovih upokojencev, bodo program zapustili, ko bodo dobili mesto v domu upokojencev.

 

Uporabnik v času bivanja v Vili Mira pokriva svoj delež stroškov stanovanja in svoj delež najema hiše.

 

Uspešnost uporabnikovega bivanja v podprtih stanovanjih se spremlja na enak način in v enakih intervalih kot v osnovnem programu, torej glede na doseganje njegovih zastavljenih življenjskih ciljev, predvsem pa glede na uresničevanje dogovorov, zapisanih v pogodbi z društvom.

Zaključevanje programa

 

Sodelovanje v programu je odvisno tudi od spoštovanja sprejetih pravil in pogodbe z društvom, vključujoč redno plačevanje stroškov ter pravil nenasilnega sožitja med stanovalci ter med stanovalci in okolico.

 

Uporabnik lahko program sam zapusti, lahko pa strokovni tim na eni od rednih evalvacij ugotovi, da razlogov, ki so bili prisotni ob sprejemu uporabnika  v nadaljevalni program, več ni oz. da niso več relevantni, ali pa so se v pomembni meri spremenili. V takem primeru  mora uporabniku sporočiti, da se bo njegovo sodelovanje v programu končalo, najmanj en mesec pred predvidenim časom konca sodelovanja. Strokovni delavci uporabniku v tem času nudijo uporabniku podporo, usmerjeno v urejanje njegovega bivanja po zapustitvi programa.

 

 

Strokovno spremljanje in razvoj programov nastanitvene podpore

 

Strokovna izhodišča (koncepti) vseh treh vrst programov nastanitvene podpore se tekom izvajanja in/ali z razvojem novih programov in nastanitvenih možnosti lahko deloma spreminjajo oz. še naprej razvijajo. Spremembe se sproti vnašajo v ta strokovna izhodišča.

 

Strokovni tim društva Kralji ulice svoje programe nastanitvene podpore redno letno evalvira, rezultate evalvacij dokumentira ter jih uporablja pri nadaljnjem razvoju programa. O razvoju programov in njihovih evalvacijah društvo obvešča laično in strokovno javnost. Doslej so bili o programih v strokovnih publikacijah objavljeni naslednji prispevki:

  • Maja Kozar in Luna Jurančič Šribar: Nastanjevanje brezdomnih - norveška politika in praksa. Socialna pedagogika, let. 2008, št. 4, s. 437-446.
  • Bojan Dekleva in Špela Razpotnik: Evalvacija nespecifične terenske nastanitvene podpore brezdomnim. Socialna pedagogika, let. 2009, št. 3, s. 259-288.
  • Bojan Kuljanac: Pilotski projekt nastanitvene podpore za brezdomne. Socialni izziv, let. 2009, s. 36-38.
  • Špela Razpotnik: Izzivi na področju dela z brezdomnimi. Socialni izziv, let. 2009, s. 16-19.
  • Bojan Dekleva in Špela Razpotnik; Evalvacija prvega leta delovanja programa nastanitvene podpore v društvu Kralji ulice. Socialna pedagogika, let. 2010, 1, str. 1-36.

 

 

Strokovna izhodišča programov nastanitvene podpore je sprejel strokovni tim programa nastanitvene podpore Društva Kralji ulice na svojem sestanku dne 8. 10. 2010.

 

 

Vodja tima: Špela Razpotnik