New Page 1

Dobrodošli na straneh Kraljev ulice

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice

naslov: Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana, tel.: 059 022 503

sedež: Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana

davčna številka: 23956046, matična številka: 2150581

transakcijski račun: 05100-8012105010 odprt pri A Banki

Predstavitev

Problematika brezdomstva je kompleksna in predstavlja večdimenzionalen sklop individualnih in družbenih vzrokov, oblik socialne izključenosti, odzivov družbe, bolj ali manj dolgoročnih in utrjenih procesov ter vzorcev medosebnih in drugih družbenih odnosov. Obravnavanje brezdomstva je tako zapleteno in ne more enostavno povzročati velikih in hitrih sprememb, če se pri tem ne spreminjajo tudi družbeni odnosi in makro razmere.

Na področju brezdomstva se zato pogosto razvijajo zelo minimalistični pristopi. S tem mislimo bodisi izhajanje iz načela "čim nižjega praga", kar je mogoče oceniti kot pozitivno in kot predpogoj za doseganje te težko dosegljive populacije, bodisi da se na brezdomce gleda kot na "izgubljeno" in brezupno družbeno skupino, v katero ne kaže investirati kaj dosti, niti od nje kaj dosti pričakovati. Ta vidik vnaša v delo na tem področju pesimizem in je označen s pomanjkanjem pozitivnih vizij.

V zadnjem desetletju in pol pa se je v več državah pojavila nova oblika dela – brezdomski oz. cestni časopisi. Zaznamujejo jih inovativnost, pristop nizkega praga, razvijanje pozitivnih vizij ter hkratno naslavljanje brezdomcev in širše družbe, obenem pa tudi udejanjanje posebne oblike ekonomske (re)integracije brezdomcev.

Osnovna zamisel časopisa je, da brezdomcem omogoča pridobivanje finančnih sredstev na zakonit način in z lastnim delom, tako da časopis prodajajo po mestnih ulicah. Časopis je razmeroma poceni, od prodajne cene pa njegovim prodajalcem – brezdomcem – ostaja precejšen delež. Časopise izdajajo neprofitne organizacije, ki praviloma preostanek dohodka namenjajo podporam za brezdomce.

Projekt Kralji ulice se je začel jeseni leta 2004 (vendar takrat še ne pod tem imenom) v skupini študentov ter raziskovalcev/visokošolskih pedagogov. Skupina je začela s študijem strokovne literature na temo brezdomstva ter s terenskim delom, ki se je zaključilo s projektom »24 ur bivanja z brezdomci“. Približno ob prehodu leta 2004 v 2005 se je rodila ideja brezdomskega časopisa, ki smo jo nato povezali s podobnimi idejami, ki so se že razvijale v tujini. V sredini leta 2005 smo začeli izvajati raziskovalno nalogo »Brezdomstvo v Ljubljani«, v okviru katere smo izvedli akcijsko raziskovalno spremljanje razvoja ideje izdajanja takega časopisa. Na osnovi vzpostavitve precej obsežnih terenskih izkušenj in navezanih stikov z brezdomci, ter tudi pozitivnih izkušenj iz tujine smo junija 2005 (še pod okriljem Združenja za socialno pedagogiko) izdali prvo poskusno številko uličnega časopisa Kralji ulice. V treh ponatisih smo skupno natisnili 2.800 izvodov prve številke, v njeno prodajo pa se je vključilo 62 brezdomcev. Prodajalci so lahko izvode za prodajo prevzeli v organizacijah, ki že delujejo na področju brezdomstva in s katerimi smo vzpostavili kar optimalno sodelovanje. Navdušenje, pripravljenost sodelovati in zaupanje, ki so nam ga izkazali brezdomci ter dober odziv bralcev in širše javnosti so tudi razlogi, da smo se odločili s projektom izdajanja časopisa nadaljevati.

Vsebinsko časopis prinaša paleto zgodb, anekdot, pripovedi, refleksij, razmišljanj, slikovnega gradiva, pesmi, strokovnih prispevkov, poročil in drugih gradiv, ki iz različnih zornih kotov osvetljujejo brezdomstvo pri nas. Veliko večino člankov so prispevali brezdomci, nekaj pa drugi avtorji, ki se zanimajo za omenjeno problematiko ali se z njo strokovno srečujejo. Nabor prispevkov je plod terenskega dela, v katerem smo se angažirali ustvarjalci časopisa - strokovnjaki, študentke in brezdomci sami.

Septembra 2005 smo formalno ustanovili Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev KRALJI ULICE in oblikovali strokovno ekipo, ki bo v aktivna v programu Kralji ulice. V tej ekipi združujemo kompetence terenskega, organizacijskega, uredniškega, pedagoškega, socialnega in marketinškega delovanja. Pripravili smo novo številko časopisa in koledar, v zadnjem času pa se ukvarjamo predvsem z utekanjem in institucionalizacijo programa. Naši cilji za bližnjo prihodnost so k sodelovanju pri časopisu privabiti vse več brezdomcev – tako piscev oz. druge vrste ustvarjalcev kot tudi prodajalcev – in z njimi vzpostaviti odnose, preko katerih se odpirajo možnosti za spoznavanje, medsebojno vplivanje in spreminjanje. Naš konkreten cilj je zastaviti program uličnega časopisa tako, da bo lahko izhajal mesečno, torej vzpostaviti najosnovnejše pogoje njegovega rednega delovanja.

Druga številka časopisa je izšla novembra 2005. Poleg Ljubljane se je tokrat časopis prodajal tudi v Mariboru, manjše število izvodov pa je potovalo tudi v druga manjša slovenska mesta. Natisnili smo 11.000 izvodov, ki so bili v nekaj dneh razprodani. Medijski odziv na prodajo je bil spet zelo intenziven in povsem pozitiven, prav tako pa smo med kupci opazili, da idejo sprejemajo in da so se začeli navezovati na nekatere prodajalce (npr. Jaz časopis vedno kupim pri svojem.) Tudi število brezdomcev, ki prodajajo časopis, je naraslo in se približuje številu 100.

Izkušnje prodajalcev so bile večinsko pozitivne, vsaj tiste, ki so jih delili z nami. O negativnih izkušnjah pri prodaji časopisa ni poročal nihče. Kupci so po besedah brezdomcev in po naših lastnih opažanjih časopis sprejeli z navdušenjem. Pozitivne izkušnje brezdomcev so bile povezane s tem, da so se preko časopisa, ki so ga prodajali, predstavljali ljudem, nekateri od njih so se lahko postavili tudi s svojim prispevkom ali s svojo sliko, objavljeno v časopisu, ter s tem izrazili svojo še večjo participacijo in osebno vpletenost v program kot le v vlogi prodajalca. Tudi če se prodajalci niso mogli predstaviti kot avtorji prispevkov, je k občutku njihove identifikacije s "Kralji ulice" (poleg naslova samega) doprineslo dejstvo, da so nekoga, čigar zgodba ali slika je bila objavljena v časopisu, osebno poznali.

Program ni usmerjen le v ranljivo skupino brezdomcev samih, pač pa je usmerjen v celotno skupnost. Je poskus vzpostavljanja komunikacije brezdomcev s širšo javnostjo preko sodelovanja pri časopisu in njegovi prodaji ter poskus njihovega konstruktivnega vključevanja v širšo javnost. Po odzivih sodeč jim je tako sodelovanje pri ustvarjanju časopisa kot tudi pri njegovi prodaji prineslo veliko pozitivnih izkušenj in povratnih informacij o tem, da so drugim zanimivi, da je soljudem – mimoidočim – mar zanje ter da lahko tudi oni ljudem nekaj dajo ali pokažejo. Dobili so torej izkušnjo, da je mogoče na družbeno sprejemljiv način priti do nekaj denarja in da so vključeni v – s strani širše skupnosti – tako dobro sprejet program. Ljudje so bilo navdušeni nad tem, da imajo brezdomci sedaj svoj časopis, v katerem se predstavljajo, in da namesto prosjačenja za denar v zameno za 200 tolarjev tudi sami nekaj ponudijo.

Program smo doslej izvajali kot prostovoljci, brez kakršnega koli plačanega dela. Njegova uspešnost pa nam je pokazala na mnoge nezadovoljene in nepokrite potrebe brezdomcev ter na mnoge stvarne možnosti za njihovo uresničevanje. Predvsem gre za razvoj možnosti za stalno in redno vključitev/vključevanje brezdomcev v svet dela, za osmišljanje njihovega časa na način, ki bo sprejemljiv njim samim in tudi širši javnosti, ter za razvoj mnogih različnih strokovnih dejavnosti, ki naj podprejo prizadevanja določenega (pa čeprav majhnega) števila brezdomcev, da si uredijo življenje tako, da bodo manj odvisni od državnih podpor, da se bodo usposobili za doseganje boljšega položaja na trgu dela, in začeli živeti bolj samostojno in produktivno.

V letu 2005 smo izdali dve številki uličnega časopisa in koledarček. Zaradi dobrega odziva tako piscev in prodajalcev kot tudi bralcev in medijev s projektom nadaljujemo. Letos bo časopis začel izhajati vsak mesec, predvidoma 21-ega v mesecu, tretja številka izide 21. 3. Z odprtjem distribucijskega dnevnega centra za brezdomce v centu Ljubljane načrtujemo tudi širitev mreže prodaje časopisa po večjih slovenskih mestih. Začetek prodaje tretje številke bomo obeležili s stojnicami v Ljubljani (21. 3. ob 14 h), Celju (25. 3. ob 10 h) in Mariboru (prav tako 25. 3. ob 10 h), časopis pa bo potoval tudi na Obalo.

Med načrti za prihodnost sta najpomembnejša odprtje distribucijskega dnevnega centra za brezdomce v centru Ljubljane ter ustanovitev Univerze pod zvezdami, ki bo nova izobraževalno kreativna oblika, odprta predvsem brezdomcem in njihovim prijateljem.