Šport in šah

Športne aktivnosti smo v društvu začeli izvajati v letu 2007 na pobudo uporabnikov, uporabnic, prostovoljcev in prostovoljk. Pričeli smo s pohodi v okolici Ljubljane ter s plavanjem na kopališču Kodeljevo. Istega leta se je samo-ustanovila tudi brezdomna nogometna ekipa, ki je aktivna vse odtlej. Redna tedenska rekreacija v okviru društva v letu 2022 vsebuje športno-rekreativne dejavnosti, ki so prilagojene zmožnostim uporabnikov: nogomet, namizni tenis, telovadba za ženske in šah.

Foto: Tadeja Golob

»Šport združuje ljudi in se lahko uporablja kot orodje za izgradnjo boljšega razumevanja znotraj in zunaj skupnosti.«

»Upamo, da bomo v prihodnosti v sodelovanju z ostalimi sorodnimi organizacijami razvili nacionalno nogometno ligo za socialno izključene.«

Od pomladi do zime redno izvajamo tudi pohodništvo in gorništvo, plavanje in občasno košarko. Povezali smo se tudi s športnim društvom Olimpija, ki nam redno podarja brezplačne vstopnice za ogled vseh nogometnih in košarkarskih tekem članskih ekip. Tudi krovne športne organizacije nam redno omogočajo ogled tekem naših reprezentanc v ekipnih športih.

Šport za vse!

S programom Šport in šah sledimo načelom »šport za vse« ter načelom enakih priložnosti in sicer tako da:

  • spodbujamo in motiviramo uporabnike društva kot tudi prostovoljce k športno-rekreativnim in telesnim dejavnostim;
  • posebno pozornost posvečamo osebam, ki imajo prekomerno težo in/ali se ne želijo telesno in gibalno aktivirati;
  • z upoštevanjem dejstva »šport za vse« spodbujamo čim večjo dostopnost in razpoložljivost športnih objektov, infrastrukture ter prizorišč za čim več socialno ranljivih skupin prebivalstva, kot tudi prilagajamo rekreacijo glede na zmožnosti posameznikov;
  • posebno pozornost v programu posvečamo spodbujanju enakosti spolov v športu, zlasti dostopa do športa in ukrepov proti stereotipom na podlagi spola.

Šport združuje ljudi in se lahko uporablja kot orodje za izgradnjo boljšega razumevanja znotraj in zunaj skupnosti. S športno-rekreativnimi dejavnostmi  dosegamo:

  • bolj konstruktivno reševanje sporov med vključenimi;
  • zmanjšanje tolerance do rasizma in povečanje strpnosti;
  • dvig samozavesti socialno izključenim.

Mićo. Foto: Nada Žgank

Šport sicer sam po sebi ne more doseči socialne vključenosti, a ga lahko uporabimo kot izhodišče. Za socialno vključenost moramo hkrati ponuditi tudi izobraževalne in zaposlitvene možnosti, varno nastanitev ter priložnosti za sodelovanje v procesih odločanja v varnem, prijetnem in podpornem okolju. Prav tako je treba opozoriti, da je šport lahko prizorišče napetosti in konfliktov. Notranja logika in struktura športa je konkurenčnost, sistematična delitev na zmagovalce in poražence. Šport temelji na načelu »mi« in »oni« in ti nasprotujoči si poziciji sta tisto, kar ustvarja dramo in vznemirjenje športa. Vendar gledano z vidika gradnje skupnosti in medkulturnega razumevanja, lahko deluje tudi kot poligon za nova prijateljstva in medsebojno sprejemanje ter sodelovanje. V športu se lahko pojavijo rasizem in napetosti na vseh ravneh, kar ima lahko vpliv tako na igralce kot tudi na gledalce. Zato je za odpravo negativnih vidikov konkurence in napetosti nujno, da ima program jasne cilje, ki niso toliko povezani z zmago, ampak da so cilji sodelovanje, učenje, pridobivanje novih znanj in spretnosti.

Upamo, da bomo v prihodnosti v sodelovanju z ostalimi sorodnimi organizacijami razvili nacionalno nogometno ligo za socialno izključene. Glede na to, da športne aktivnosti žal še vedno niso finančno podprte vas vabimo, da podprete našo športno sekcijo, tako da nam podarite športno opremo. Predvsem potrebujemo športne copate in drese. Športna sekcija Kralji ulice deluje v okviru programa Univerza pod zvezdami.

Foto: Katja Pestotnik
Nogomet

Na prvih treningih (leta 2007) so udeleženci igrali v povsem neprimerni obutvi in brez prave športne opreme, le redki so imeli športne copate. Prvo neuradno tekmo so odigrali že po dveh tednih. Čeprav so izgubili, je interes ekipe po športnem udejstvovanju rasel in že po dobrem letu, leta 2009, so odigrali uradni prijateljski tekmi z nogometno reprezentanco brezdomnih Hrvaške na Reki in v Splitu ter se udeležili športnih iger za socialno izključene na Danskem. Zatem so vabila na športno-družabne dogodke pričela deževati in na vse so se z veseljem odzivali. Od leta 2010 so se – poleg mnogih domačih turnirjev in tekem – redno športno udejstvovali na prvenstvih in turnirjih v tujini: na Nizozemskem, v Braziliji, v Nemčiji, v Franciji, v Italiji, na Češkem itn. Leta 2014 je ekipa postala tudi polnopravna članica mreže E.A.S.I. (Evropska organizacija za šport in socialno integracijo).

Nogometna ekipa Kralji ulice vsako leto prireja tudi turnir v lastni organizaciji. V letu 2022 smo ga organizirali v mesecu septembru na športnem igrišču Tabor v Ljubljani. Nogomet igramo redno tudi po zaporih (ZPKZ Koper v juniju in ZPKZ Povšetova Ljubljana v septembru 2022), socialnovarstvenih zavodih (Šent, september 2022) itn.

Nogometne treninge izvajamo vsak torek med 15.30 in 16.30 v Športno rekreativnem centru Triglav v Ljubljani. Navezali smo tudi stike z drugimi evropskimi organizacijami, ki izvajajo športne aktivnosti za socialno izključene ter se dogovarjamo za nadaljnje sodelovanje in razvoj športnih dejavnosti na tem področju.

Damijan Jagodic, Ministrstvo za zdravje, 2010: »Lani sem se pridružil nogometni ekipi brezdomcev Kralji ulice na Danskem, kjer se je ekipa uspešno kosala v tem športu in drugih športnih igrah. Srečale so se mnoge skupine, sorodne Kraljem ulic. Na večdnevnem druženju spoznaš ljudi. Pripadnost ekipi, duhovitost, borbenost, zavest in trud za čim boljši rezultat ter zgledno vedenje v množici ljudi so krasile ekipo Kraljev ulice. Vzdušje je bilo kot v pravi Olimpijski vasi, kjer prevladujejo športne, medsebojne in človeške vrline. Vsak človek jih ima, ne glede na to, kje in kako živi. Le redki pa jih vidijo in prepoznajo v ljudeh iz teh skupin. Brezdomec ali kdo drug, ki se postavi na našo pot vsakodnevnih skrbi in odgovornosti, je nekaj, čemur se želimo izogniti, ne spoznati in tudi ne razumeti. Vendar so to redki ljudje, ki nam na ulici voščijo dober dan, nam naklonijo prijazno besedo in ponudijo časopis, poln zanimivih zgodb in priložnosti, da jih sprejmemo, razumemo in spoštujemo!«

Izjave ustanovnih članov nogometne ekipe Kralji ulice:

Roman, 2010: »Minili sta že dve zimi, odkar smo se prvi člani nogometne sekcije, v kateri smo bili Dare, Davor, Aleš, Chris in Vili, začeli pogovarjati o tem, zakaj se ne bi tudi brezdomni ukvarjali s športom. Dobro se spomnim, bila je zima, ko je Dare M. obesil listek na oglasno desko Vincencijeve zveze, na katerem je zapisal: »Kdo bi igral nogomet?« Prijavilo se je kar nekaj fantov, na prvi trening pa smo v snegu leta 2007 prišli štirje. Vsako nedeljo smo trenirali in s pomočjo ekipe Fušarjev začeli igrati na poljanskem igrišču. Prvi korak je bilo štetje nedeljskih tekem med ekipo Kralji ulice in Fušarji. Na začetku so bili Fušarji, ki so nogometaši v različnih krajevnih ligah, priznam, kar boljši od nas. Dobro se spomnim tudi prvega turnirja, ko smo bili povabljeni na Planino in osvojili prvi pokal. Začeli so se različni turnirji in v dobrem letu smo osvojili kar nekaj medalj in počasi pridno polnili polico s pokali. V maju 2009 smo organizirali prvi turnir tudi na našem igrišču. Dogovorili smo se s hrvaškimi brezdomci. Ko nas je poklical Siniša z Reke, smo se odzvali povabilu, to je bila naša prva mednarodna tekma, kjer smo prvič premagali Hrvaško. Zelo smo bili presenečeni nad novico, da se bodo na Danskem odvijale športne igre brezdomnih. Seveda smo se z veseljem odpravili na dolgo pot in še z večjim veseljem prišli domov s pokalom in vsak s svojo medaljo. Velikokrat smo bili tudi razočarani. Spomnim se obljube za Avstralijo, ki je ostala le pri besedah. Ampak zaradi želje po igranju nogometa nismo vrgli puške v koruzo. V imenu celotne ekipe se lahko zahvalim današnji ekipi Sonček bar za podporo na turnirjih, saj so nekateri tudi igrali z nami in nam zelo pomagali. Brez njih in seveda naše dobre volje ne bi bilo tega, kar je danes. Igrali smo tudi z zaporniki Povšetove, dijaki, duhovniki, azilanti. Mogoče pa nas bodo kdaj povabile tudi znane medijske zvezde. V letošnjem maju je prišla k nam reprezentanca Hrvaške, vzdušje je bilo enkratno, saj smo iz nič že kar nekaj naredili. Želim si samo, da bi zgodbo nadaljevali in nekega dne morda dobili klic NZS za kakšno podporo – potrebujemo tudi to, kajti sami ne moremo hitro napredovati. V imenu celotne ekipe se vsem zahvaljujem za pomoč in tudi za sodelovanje in še nadaljnjo podporo, saj tudi brezdomci znamo kaj narediti.«

Aleš, 2010: »Sem Aleš. Z nogometno sekcijo smo začeli čisto po domače, zbrali smo se na igrišču na Poljanski, vse skupaj pa je organiziral Dare M. na Vincencijevi zvezi. Tja je obesil vabilo za igranje nogometa. Sedaj smo skupaj že tri leta in naši rezultati so kar solidni. Upam, da se bomo še naprej veselili športnih uspehov, naše bralke in bralce pa naprošam za kakršno koli pomoč športni sekciji. Za to se vam vnaprej zahvaljujemo, lahko pa nas pridete gledat vsako nedeljo na poljansko igrišče. Lep športni pozdrav.«

Vili, 2010: »V športni sekciji sodelujem že od samega začetka. Vmes sem imel malo pavze, toda zdaj sem spet v igri, saj mi šport veliko pomeni in uživam, ko se družim s prijatelji in igram nogomet.«

Davor, 2010: »Sem športnik po duši in kot tak rad igram, še posebej nogomet.«

 

Košarka

V želji po tesnejši povezavi med različnimi družbenimi skupinami smo Kralji ulice in Vrabec Anarhist, spletni portal Društva slovenskih pisateljev, v letu 2021 organizirali 1. košarkarski turnir, ki smo ga poimenovali Zavezništva pod košem.

Prijavljenih je bilo sedem ekip: Kralji ulice, Vrabec Anarhist, Društvo Odnos, ki skrbi za integracijo beguncev, Radio Študent, Društvo za medkulturni dialog, Divji vzhod (skupina prekmurskih in štajerskih literatov), in Ignor, skupina literatov z ljubljanske Metelkove. Dogodek sta komentirala Pia Nikolič z Radia Študent in Dejan Koban, selektor ekipe Ignor.

Dnevnik, 2021: Pod košem na igrišču športnega društva Tabor je bilo v soboto glasno in zabavno, druščina na »parketu« pa tako pestra, da je pritegnila pozornost mimoidočih sprehajalcev. Dogajanje je spominjalo na čas pred epidemijo, ki je ustavila javno življenje in globoko zarezala v družbeno tkivo. »Da bi to obdobje vsaj delno prekinili, smo se povezali z Jeanom Nikoličem, urednikom Kraljev ulice, in organizirali košarkarski turnir, ki smo ga poimenovali Zavezništva pod košem,« je povedal soorganizator Igor Divjak, odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist.

Taubi, Kralji ulice: »Raje se ukvarjajmo s košarko kot s politiko. Šport je veliko bolj zdrav kot kreganje. Treba se je fizično utruditi in potem utrujen iti spat. Nogometu sem se vedno nekako izognil, saj zahteva veliko tekanja. Ampak tudi danes ne bo lahko, saj bomo morali dvakrat po osem minut teči od enega koša do drugega,« in priznal, da je v ekipi kar nekaj zagrizenih fantov, ki stavijo na zmago. »Mene zmaga ne zanima. Važno je, da igramo, da se družimo in da bo na koncu še nekaj dobrega za pod zob.« (Dnevnik, 2021)

Pestro druženje in mreženje ob dobrem žaru in pijači je dalo potrditev, da je bila odločitev za tovrstno povezovanje prava.

Špela, zapisnikarska miza: »Ob 18. uri se je začelo polfinale. Ekipa Kraljev ulice je po trdem boju premagala Divji vzhod in se uvrstila v boj za zlato odličje proti ekipi Radia Študent. Finale je bil neverjeten. Take borbe tistega dne še ni bilo. Ob glasnem spremstvu navijačev sta šli ekipi na nož, borili sta se do zadnje minute. A na koncu je vendarle zmagal boljši. Ekipa Radia Študent je osvojila 1., ekipa Kraljev ulice 2., ekipa Divji vzhod pa 3. mesto.« (KU 184, 2021)

 

Namizni tenis

Leta 2019 smo se odzvali na pobudo članov in članic društva ter zagnali novo športno aktivnost – namizni tenis. Rekreacija je bila dobro obiskana, zato smo se jo odločili izvajati dvakrat tedensko, najprej v športni dvorani Tabor, kasneje pa smo se preselili v prostore namiznoteniškega društva Kajuh-Slovan v športno dvorano Kodeljevo. Igramo na dveh do treh mizah po dve uri. Največkrat v parih (dvojice). Cilja vadbe sta vzdrževanje splošne telesne pripravljenosti – igralne zahteve so zaradi hitrosti reagiranja in hitrosti izvedbe gibov namreč precejšnje – in socialna vključenost. Veseli smo tudi zunanjih obiskovalcev. Tiste, ki se želite pomeriti z nami, vljudno vabimo na rekreacijo, ki poteka vsak četrtek med 15.00 in 16.30 v športni dvorani Kodeljevo v Ljubljani.

Nika, študentka socialne pedagogike, 2021: »Nikoli si nisem mislila, da je ping pong lahko tako naporen, ampak v dobrem smislu. Igre v dvojicah so lahko zelo razgibane, sem bila kar vesela za svojo tekaško kondicijo, drugače bi težko zdržala dve uri igranja. Drugače pa sta me pri celotni izkušnji najbolj navdušila prijaznost soigralcev in podporno vzdušje, ki prevladuje v ekipi. Že sam sprejem pri prvem srečanju je bil super. In kako so me takoj vključili, čeprav bi me zaradi mojega pomanjkljivega znanja lahko poslali »na klopco«, da se prvo z gledanjem kaj naučim. In ne glede na to, koliko bedastih napak sem naredila, ni bil do mene niti enkrat nihče nesramen ali živčen. Vse, kar sem dobila, so bile spodbudne besede, in za to sem jim zelo hvaležna ter z veseljem pridem na vsako novo srečanje. Upam, da bo tokrat 11-dnevno zaprtje države res trajalo samo 11 dni in da lahko po tem spet na polno igramo. Študenti smo zdaj na pol odrasli vrabčki, ki še skus sedimo v gnezdu svojih staršev. Pred korono smo vsaj za par dni odleteli, recimo v Ljubljano, si za par dni ogledali svet in se nato spet vrnili za čez vikend. Zato še toliko bolj cenim to priložnost na Kraljih, da sem končno spet dobila razlog, da malo poletim iz gnezda.«

 

Šah

Ko igramo šah, so naši možgani izzvani, da se logično odzivajo, razvijajo prepoznavanje vzorcev, sprejemajo odločitve tako vizualno kot analitično ter preizkušajo naš spomin. Šahiranje je v najmanjši meri zabaven način preživljanja prostega časa in predvsem dobro orodje za socializacijske procese. Prednost je tudi v tem, da v šahu lahko uživajo osebe vseh starosti in gibalno ovirane osebe. Tudi če je šah neznanka, lahko učenje nove veščine prinese koristi za zdravje in dobro počutje udeleženih – šah je hrana za možgane in obliž za dušo.

Šahovska igra je zato že dobro desetletje stalnica v našem društvu. Uradno šahovske delavnice izvajamo vsak torek med 12.00 in 14.00, a ga obiskovalke in obiskovalci dnevnega centra igrajo praktično vsak dan. Redno se udeležujemo tudi šahovskih turnirjev. Na njih sodelujejo nam sorodne organizacije – Svit, Stigma, Zdrava pot in Šent. Turnirji so na sporedu dvakrat letno, udeleženci pa si izmenično delimo organizacijo tekmovanj. V časopisu Kralji ulice v rubriki Kravžljanje možganov redno objavljamo tudi šahovske uganke.

»Družabne igre so lahko zabavne in zahtevne, a če nas zanima dejansko ohranjanje možganske kondicije, potem so najboljši miselni športi (šah), ki hkrati spodbujajo vseh šest kognitivnih področij možganov in so za nas najbolj koristni.« (Michael Ciamarra, FIDE šahovski trener, 2013)

 

Pohodništvo in gorništvo

Čeprav je bilo prav pohodništvo že leta 2007 prva športna aktivnost društva, je sčasoma poniknilo z repertoarja. Z izjemo občasnih izletov v ljubljansko okolico drn in strn nista več trpela pod kraljevimi podplati. Tej pohodni regresiji je leta 2021 naredila konec Alpska divizija z ambicijami, ki so segale krepko prek ljubljanskih vrhov in meja. Skupina, ki je vedno vesela novih članov, se ne zadovolji več z griči – njeni cilji ležijo v visokogorju. Od udeležencev se zahteva zgolj neka zadovoljiva mera telesne pripravljenosti ter sposobnost sodelovanja v skupini, sicer pa je odprta za vse interesente. Najsi bodo to mladi ali (srednje) stari, ženske ali moški, abstinenti ali aktivni uživalci substanc (v kolikor so seveda trezni za čas pohoda), tisti z nastanitvijo ali brez, enkrat mesečno njihovo mestno ali celo ulično bivalno okolje za en dan zamenjajo pašniki, gozdovi in skalovja. Z velikim ponosom osvajamo tudi dvatisočake in krepimo apetit po več in še višje.

Mica: »Ko sem se prebudila iz dremeža, me je skoraj zadela kap, ker so me namesto ljudi na Kongresnem trgu obkrožale krave.«

Robert: »Mater, raje bi bil spet v zaporu kot pa sredi te strmine!«

Boštjan: »Hoditi v hribe je zame vrsta kvalitetnega druženja z ekipo, med katerim je treba biti tudi prilagodljiv in predvsem pozitivno naravnan, kar pa mi v hribih sploh ni težko, ker mi je to pač čisti užitek. Sploh, ko enkrat prekoračimo gozdno mejo in se začnejo krasni razgledi na okoliške vrhove. Pa še zdravo je za telo in duha – hahaha! I love kamen in skale J«

 

Telovadba za ženske

Ženske so med brezdomnimi v manjšini, in čeprav so manj vidne, se spopadajo z dvojno diskriminacijo, saj ženske, ki se znajdejo v situaciji brezdomke, ravnajo v nasprotju z družbeno predpisanimi vlogami spolnih identitet. Število brezdomnih žensk v zadnjih letih narašča, kar pomeni, da njihovo brezdomstvo postaja vse bolj vidno in je njihova potreba po varnem in zaupnem okolju višja.

V okviru omenjenega smo ustanovili skupino za samopomoč, v sklopu katere se je izkazalo, da je tendenca po športnih aktivnostih velika, predvsem po rekreaciji in veščinah samoobrambe. Na društvu zato najemamo dvorano v Športnem društvu Tabor. Začeli smo leta 2018. Najprej je skupino vodil prostovoljec z znanjem borilnih veščin, vendar se je kmalu izkazala predvsem potreba po izboljšanju fizične pripravljenosti in preseganju telesnih omejitev. Trenutno rekreacijo izvajamo enkrat tedensko skozi celo leto. Ta zajema raztezne vaje ter vaje za moč in koordinacijo. V poletnih mesecih, ko je Športno društvo Tabor zaprto, pa obiskujemo Kopališče Kolezija.