Skupnostni prostori

Pri preventivnem skupnostnem delu gre za vrsto dela, katerega osnovni namen je povezovanje skupnosti, preprečevanje oz. zmanjševanje konfliktnih situacij med sosedi, spodbujanje in usposabljanje stanovalcev za sprotno prepoznavanje in reševanje različnih težav in kvalitetnejše preživljanje prostega časa. Tuje prakse in tudi naše pretekle izkušnje namreč kažejo, da je lahko dobro sodelovanje in povezovanje skupnosti močan preventivni antideložacijski dejavnik.

Skupnostni piknik. Foto: Maruša Ivančič

»V tovrstnih skupnostih so nastanjeni zelo različni najemniki: starejši, mlajši, samski, družine, aktivni in nekdanji uporabniki prepovedanih drog in alkohola, ljudje z izkušnjo življenja na ulici, brezposelni, priseljenci …«

Preventivno skupnostno delo Društva Kralji ulice poteka v objektih oz. stanovanjskih soseskah, kjer je bodisi v bivalnih enotah bodisi v neprofitnih stanovanjih na relativno majhnem prostoru nastanjeno veliko število ljudi s socialno-ekonomsko problematičnim ozadjem. V tovrstnih skupnostih so nastanjeni zelo različni najemniki: starejši, mlajši, samski, družine, aktivni in nekdanji uporabniki prepovedanih drog in alkohola, ljudje z izkušnjo življenja na ulici, brezposelni, priseljenci, ki jezika ne obvladajo dobro, ljudje s psihiatričnimi diagnozami, invalidi, nekdanji zaporniki … Zaposleni in prostovoljci Društva Kralji ulice s svojo redno prisotnostjo in vpetostjo v skupnost poskušamo zaznati in odpraviti različne situacije, ki bi se lahko stopnjevale do mere, ko bi prišlo do deložacije ali kako drugače resno poslabšane situacije v življenju posameznika ali družine.

Gogi. Foto: Jean Nikolič

Knobleharjeva in Točka v Ljubljani ter Preradovičeva ulica v Mariboru

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) je novembra 2018 zaključil prenovo dotrajanega samskega doma v Savskem naselju na Knobleharjevi ulici ter v prenovljen kompleks z 71 bivalnimi enotami v najem sprejel 67 posameznikov ter dva para. Zaradi socialno-ekonomske specifike posameznikov, ki koristijo bivalne enote na Knobleharjevi, ter predhodnega dobrega sodelovanja med JSS MOL in Društvom Kralji ulice, je bil že v samem začetku naselitve objekta vzpostavljen poseben preventivni del Programa za preprečevanje deložacij in krepitev moči za ohranitev obstoječih nastanitev.

Zaposleni Društva Kralji ulice smo na objektu, ki smo mu skupaj z najemniki nadeli ime »Knobla«, redno prisotni vsaj enkrat tedensko, ko se v našem skupnostnem prostoru znotraj objekta podružimo ob kavi, do nas pa ob tej priložnosti pristopijo najemniki, ki potrebujejo pomoč ali podporo. Ker smo prisotni že od samega začetka obratovanja objekta, smo za ljudi relevanten dejavnik; prisotni smo tudi ob novih vselitvah, kjer predstavimo svojo vlogo, velikokrat pa tudi z doniranimi elementi pomagamo opremiti sobo, saj veliko ljudi pride brez vsakršne imovine. Mediiramo tudi v komunikaciji med najemniki ter JSS MOL in upravnikom, zelo dobre odnose imamo z varnostniki oziroma vratarji, ki so v dotičnem objektu nujni.

Razen tovrstne podpore se najemnikom trudimo tudi popestriti vsakdan. Če se le da, na mesečni bazi organiziramo kakšen dogodek, najsi je to piknik na dvorišču, obisk muzeja, živalskega vrta, gobarjenje ali pa izlet izven Ljubljane. Glede na to, da povprečno mesečno število posameznikov, ki z nami stopajo v stik, z leti raste, menimo, da je naše delo na Knobleharjevi pomembno in potrebno.

Skupnostni prostor Točka je prostor, ki je nastal v okviru Programa za preprečevanje deložacij in krepitev moči za ohranitev obstoječih nastanitev. Nahajamo se neposredno v blokovskem naselju Polje III, kar nam omogoča, da smo aktivno vpeti v skupnost, sosesko in njeno okolico. Prostor je namenjen vsem prebivalkam in prebivalcem naselja, največkrat pa se pri nas družijo otroci, mladostniki in družine, s katerimi sodelujemo in jim nudimo pomoč in podporo.

Trikrat na teden v popoldanskem času potekajo aktivnosti za otroke, mladostnike in njihove družine, pred aktivnostmi pa po potrebi nudimo tudi brezplačno učno pomoč. Enkrat na teden imamo tudi skupino za starše, kamor pridejo na klepet ob kavi ali čaju. V Točki med drugim pomagamo prebivalkam in prebivalcem tudi pri izpolnjevanju obrazcev, jih informiramo glede nekaterih njihovih pravic, jih v obliki zagovorništva spremljamo do različnih institucij ter jim nudimo podporo tam, kjer oni sami izrazijo, da bi jo potrebovali. V sodelovanju z Javnim stanovanjskim skladom nudimo nekaterim prebivalkam in prebivalcem tudi individualno podporo in spremljanje, da do morebitne deložacije ne bi prišlo.

 

Program za preprečevanje deložacij in krepitev moči za ohranitev obstoječih nastanitev v Mariboru v večstanovanjskem kompleksu na Preradovičevi 17a izvajamo od leta 2017. Skupnostni prostor – dnevna (po)moč in podpora za otroke in mladostnike je nastal kot odgovor na potrebe, ki smo jih zaznali v naselju. Opazili smo, da veliko število otrok in mladostnikov nujno potrebuje osmišljanje svojega časa, saj so prepuščeni samim sebi in ulici, zato smo zanje začeli z organizirati aktivnosti. Naleteli smo na izredno dober odziv staršev, šol in vrtcev, ki jih obiskujejo otroci in mladostniki iz naselja, ter celotne lokalne skupnosti. Tako se je izkazala potreba, da se dejavnosti skupnostnega prostora razvijejo kot samostojen program.

Program predstavlja novost, saj je prvi skupnostni prostor, ki se izvaja neposredno v naselju neprofitnih stanovanj, kjer ne živi izključno samo romska skupnost, ampak gre za mešano naselje, kjer prevladujejo Romi. Prav tako program predstavlja prvi in edini tovrstni dnevni center za Rome, kljub temu da različne strokovne službe zaznavajo veliko potrebno po takšnih programih. Javne službe v lokalni skupnosti pokrivajo izključno izobraževalni del, služb, ki bi opravljale neposredno delo z Romi, pa ni. Tako je program na nek način glavni akter dela z Romi v Mariboru in povezovalec med službami, ki delujejo v širši skupnosti, in  lokalno skupnostjo, v kateri delujemo.

Program se izvaja v naselju Poljane, v blokovskem naselju, kjer so vsa stanovanja neprofitna. Soseska, v kateri izvajamo dejavnosti in se skupnostni prostor tudi nahaja, ima pri ostalem lokalnem prebivalstvu izredno slabo konotacije. V Poljanah težko srečamo osebo, ki je zaposlena, ima višjo stopnjo izobrazbe (višjo od poklicne šole) ali še ni imela stika z organi pregona, zato lahko z gotovostjo trdimo, da je ena od značilnosti naselja velik manko pozitivnih zgledov. Z dejavnostmi v okviru skupnostnega prostora želimo spodbujati tudi oblikovanje takih zgledov, kar naj bi delovali v smeri preprečevanja in preventive neizobraženosti, nezaposlenosti, revščine, odvisnosti, mladostniških porok  in nenazadnje kaznivih dejanj.

Namen programa je organizacija različnih aktivnosti, ki so usmerjene predvsem v podporo in krepitev moči, ter večanje človeškega, socialnega in kulturnega kapitala. Namen programa je tudi z neformalnimi oblikami učenja prispevati k večji vključenosti romskih otrok v izobraževalni sistem ter prostočasni kulturni sistem. Na ta način želimo zmanjšati ranljivost romskih otrok, tveganje revščine, odvisnosti ter njihovo socialno izključenost. Zavzemamo se za zmanjšanje diskriminacije, stigmatizacije in izključevanje Romov z zagovorništvom, s krepitvijo dialoga med Romi in lokalnimi institucijami ter med samimi Romi in z medijsko reprezentacijo Romov. Naše metode dela so specifične, prilagojene in usmerjene v delo z otroki in mladostniki ter njihovo krepitev. S takim načinom dela dosežemo, da uporabniki v dnevnem centru občutijo neobremenjenost, pripadnost in občutek pomembnosti.