Gledališka delavnica

Gledališka skupina Kraljev ulice je nastala ob koncu zime leta 2008. Skozi projekt KUD France Prešeren z naslovom Gledališče brez doma smo se povezali različni, gledališča željni ljudje. Igro na odru smo raziskovali skozi gib, glasbo, poezijo, improvizacijo, maske … Rezultat našega dvomesečnega druženja je bila predstava z naslovom Socialno predoziranje, ki je doživela dve ponovitvi. Uspešno zaključen projekt naj je spodbudil, da smo svoje gledališko delo razvijali naprej. V okviru Movita smo začeli s projektom. Naša življenja v obliki gledališke igre, ki se je zaključil oktobra 2009. Vendar naša gledališka skupina še kako budna ustvarja naprej.

»Mnogi ljudje, ki so na kakršenkoli način povezani z ulico, skrivajo v sebi močan umetniški potencial na igralskem in vokalnem področju, področju mimike, glasbe, grajenja zgodb …«

Najpomembnejši znotraj gledališke skupine je proces – kontinuiteta srečevanja, spoznavanja in povezovanja, ne pa končni produkt – predstava. Naši odnosi in komunikacija so pogoj, ki končno predstavo šele omogočajo. Gledališka skupina je prostor srečevanja in druženja različnih posameznikov; brezdomnih; bivših brezdomnih; vseh, ki so bili in/ali so kakorkoli povezani z ulico; glasbenikov in glasbenic; študentov in študentk; prostovoljk in prostovoljcev;  zaposlenih v društvu … Gre za mešanje in sobivanje različnih svetov. To je tudi eden od pomembnih namenov skupine, kajti ljudje z izkušnjo ulice potrebujejo čim več stika z neuličnim svetom, sicer jim grozi nevarnost, da se nikoli več ne vrnejo v osrednji družbeni tok.

Skozi gledališko umetnost raziskujemo in posledično spreminjamo svoja življenja. Scenarije sestavljamo skupaj preko improvizacijskih vaj. Zgodbe, ki jih igramo, opisujejo in ilustrirajo naša življenja. Gledališka predstava omogoča brezdomnim, da širši družbi povedo svoje zgodbe ter da so vsaj v nekem trenutku slišani. Gradimo predvsem na improvizaciji, hkrati pa se trudimo po vzoru Gledališča zatiranih premostiti prepad med igralci in gledalci z vključevanjem občinstva v predstavo.

Mnogi ljudje, ki so na kakršenkoli način povezani z ulico, skrivajo v sebi močan umetniški potencial na igralskem in vokalnem področju, področju mimike, glasbe, grajenja zgodb … Člani gledališke skupine izražamo in razvijamo svoje močne točke skozi tedenska srečanja.

Dejavnosti med 2008 in 2011

Prvo predstavo Socialno predoziranje (2008) smo dvakrat ponovili. Premiera je bila v KUD France Prešeren, prva ponovitev pa v novomeškem mladinskem centru LokalPatriot. Oblikovali smo tudi DVD s predstavo, ki so ga nato prodajali ulični prodajalci cestnega časopisa Kralji ulice.

Konec leta 2008 smo ustvarili še dve krajši predstavi Ministri in Vzajemnost pri Socialcu. S prvo smo se predstavili na Kulturnem pišu v oktobru v Klubu Gromka, Metelkova mesto, z drugo pa na novoletni zabavi Kraljev ulice na Pedagoški fakulteti v Ljjubljani. Na začetku leta 2009 smo Vzajemnost pri Socialcu zaigrali tudi v telovadnici koprskega zapora.

V sredini aprila leta 2009 smo imeli teden dni trajajoče delavnice s Tonyjem Cealyjem, Jamajčanom, ki od otroštva živi v Londonu. Že 20 let se ukvarja z gledališčem z marginalnimi skupinami. Na potovanjih posreduje svoje dragoceno znanje in izkušnje zainteresiranim. Delavnice smo zaključili z interaktivno predstavo, ki smo jo zaigrali v Rogu.

»V sredini aprila leta 2009 smo imeli teden dni trajajoče delavnice s Tonyjem Cealyjem, Jamajčanom, ki od otroštva živi v Londonu. Že 20 let se ukvarja z gledališčem z marginalnimi skupinami. Na potovanjih posreduje svoje dragoceno znanje in izkušnje zainteresiranim.«

Oktobra 2009 smo v okviru Movitovega projekta Naša življenja v obliki gledališke igre, organizirali in izvedli seminar Gledališkega dela v socialnem prostoru. Z različnimi igrami s področja skupinske dinamike, besedne in gibalne  improvizacije  ter  fizičnega gledališča smo seznanili manjšo skupino študentk socialne pedagogike. V veselje nam je bilo različna znanja, ki smo jih zbrali in jih še zbiramo znotraj različnih seminarjev ter vsak teden raziskujemo in urimo znotraj gledaliških srečanj, posredovati naprej.

Novembra 2009 nas je Tony spet obiskal. Tokrat je za nas pripravil delavnice iz Boalovega Gledališča potlačenih. Za to gledališče je značilno premoščanje prepada med občinstvom in gledalci. Tudi nam je uspelo v krajšo interaktivno predstavo, ki smo jo zaigrali študentkam socialne pedagogike v okviru predmeta socialno-pedagoške intervencije, vključiti najbolj pogumne. Namen tega odprtega interaktivnega gledališča je iskanje različnih rešitev znotraj situacij zatiranja. Ni ene same ali prave rešitve. So le različne rešitve. Vsak posameznik išče najbolj primerno rešitev zanj.

Decembra 2009 smo nastopili na Movitovem zaključnem dogodku. Predstavili smo se s predstavo, ki (še) nima naslova, iztočnica za njen nastanek pa je bila pritožba Kompasa – soseda dnevnega centra Kralji ulice in sicer, da brezdomni motimo njjihove stranke pri vplačevanju sanjskih počitnic. Naša gledališka skupina odraža naš vsakdan, naša doživljanja. Skoznjo pripovedujemo svojo zgodbo in odziv na Movitovem zaključnem dogodku nam vsekakor kaže, da smo tudi slišani.

Maja 2010 smo predpremierno zaigrali predstavo z naslovom Tisto nekaj na nebu v MC Sonček v Trbovlju. V predstavi smo se soočali s tematiko tabujev in prepovedanega, pri čemer smo želeli v predstaviti prekršiti kar čim več tabujev in jih prikazati kot vsakdanje, obenem pa smo za edini tabu postavili vreme. Tisto nekaj na nebu smo zaigrali še dvakrat v KUD France Prešeren, v MC Cerkno ter Centru Evropa.

»Leta 2012 smo v KUD France Prešeren organizirali intenzivno celodnevno izobraževanje tehnike Mavrica želja, ki ga je vodil Tony Cealy. Tehnika se osredotoča na notranje mehanizme zatiranja, v kateri vizualno (gledališko) predočimo in konkretiziramo naše (nasprotujoče si) različne misli, želje in zahteve oziroma dele naše duševnosti glede na neke socialne situacije in naša dejanja.«

Decembra 2010 smo ustvarili novo predstavo z naslovom Cirkus negotovosti v KUD France Prešeren, pri čemer so izhodično temo predstavljali medsebojni odnosi, njihova krhkost in možnost vzpostavljanja pristnega človeškega kontakta v napredujočem tehnološkem svetu. Predstavo pa smo odigrali še v Španskih borcih v okviru festival Gledališče gledalca išče. Predstavo smo uspešno ponovili še v Sokolskem domu v Novem mestu, v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, v okviru dogodka Brezdomstvo – med negotovostjo obrobja in aktivnim ustvarjanjem sobivanja v sodelovanju z Urbanimi Brazdami v Kinu Udarnik v Maribor, v klubu MKNŽ v Ilirski Bistrici in v MC Velenje.

Dejavnosti med 2011 in 2012

V maju 2011 smo se predstavili s kratko predstavo po vzoru Boalove tehnike Forum teater, ki smo jo premierno zaigrali v KUD France Prešeren, ponovili pa v MC Litija ob otvoritvi razstave slik Kraljev ulice in na dnevu Gostije kultur v sklopu festivala pouličnega gledališča Ana Desetnica. Predstava se je osredotočala na življenje matere samohranilke in njenih odnosov z okolico.

Februarja 2012 smo ustvarili predstavo Simfonija v DEF molu, ki se je premierno odigrala v KUD France Prešeren, ponovitve pa so sledile v Dijaškem Domu Ivana Cankarja, v Metelkova Mestu v Bizarnici pri Mariči, v Socialnem Centru Rog v okviru kulturnega dogodka Kraljev Ulice z imenom Kraljevski Multipraktik.  Predstava se je podobno kot pri Cirkusu negotovosti poigravala z elementi medsebojne povezanosti oziroma odtujenosti v intimnih in družbenih odnosih.

Nekaj podob s predstave si lahko ogledate tukaj.

Aprila 2012 smo začeli ustvarjati  predstavo – Čakalnica, katero smo uprizorili v večih različnih variantah in improvizacijah. Prva variacija Čakalnice, takrat poimenovane Ambulanta za vse,  je bila interaktivne in ulične narave. Uprizorili smo jo v Tivoliju,  kot tehniko nevidnega gledališča.  Kasneje smo predstavo nagradili in dodelali z novimi komičnimi in kritičnimi elementi, ter jo dokončno poimenovali Čakalnica.  Premiera predstave je bila 30.10.2012, v KUD France Prešeren. Sledi ji ponovitev, 15.12.2012 v okvirju Cirkuškega kabareja mladinskega dnevnega centra Menza pri koritu, ter zadnja uprizoritev v Kreatoriju DIC-a 17.1.2012. 

Predstava je nastajala preko našega opažanja komičnosti situacij in dinamik ljudi ter njihovih zgodb v različnih čakalnicah in javnih prostorih. Hkrati smo z njo želeli kritično opozoriti javnosti na slabo navado človeka, da se pritožuje in jamra v upanju, da se bom s tem počutil bolje. Kar naprej čakamo na rešitev naših in družbenih “težav”. Pričakujemo, da jih bo rešil nekdo drug ali da se bodo rešile same. In čakamo…

Če ste predstavo zamudili, si jo v slikovnem vtisu lahko ogledate tule: fotografije 1, fotografije 2.

25.10.2012 in 26.10.2012 smo v KUD France Prešeren organizirali intenzivno celodnevno izobraževanje tehnike Mavrica želja, ki ga je vodil Tony Cealy. Tehnika se osredotoča na notranje mehanizme zatiranja, v kateri vizualno (gledališko) predočimo in konkretiziramo naše (nasprotujoče si) različne misli, želje in zahteve oziroma dele naše duševnosti glede na neke socialne situacije in naša dejanja. Izobraževanje je bilo odprto, pridružile so se mu tudi druge organizacije: člane društva KUD transformator, študentje socialne pedagogike in drugi člani društva Kralji ulice. Naučene tehnike bomo poglabljali med sabo in v naslednjem letu organizirali delavnice, ki bodo predstavljeno tehniko poglabljale in predajale znanje iz izobraževanja tudi drugim organizacijam in posameznikom.

»Produkt intenzivnega dela je bil dokumentarni gledališki performens “Poetični manifest: kabare moči.” Prvič uprizorjen 19.2.2013 v Kreatoriju DIC-a. Pri oblikovanju predstave smo vključili v naš dosedanji način dela tudi elemente performansa, ki se odražali v uporabi poezije in telesa ter antropološkega gledališča.«

Nadaljno smo v sodelovanju s Tony Cealy-jem in Pedagoško fakulteto v Ljubljani (oddelkom socialne pedagogike) smo 27.10., 30.10., 2.11. in 3.11.2012 organizirali izobraževanje za začetnike metod gledališkega medija kot dela z ljudmi. Izobraževanje je bilo namenjeno prvim letnikom socialne pedagogike in širšim uporabnikom društva Kralji ulice.

Dejavnosti med 2012 in 2014

Produkt intenzivnega dela je bil dokumentarni gledališki performens »Poetični manifest: kabare moči.« Prvič uprizorjen 19.2.2013 v Kreatoriju DIC-a.  Pri oblikovanju predstave smo vključili v naš dosedanji način dela tudi elemente performansa, ki se odražali v uporabi poezije in telesa ter antropološkega gledališča. Metoda ustvarjanja predstave se dotikajo antropolškega gledališča, saj smo pri njej izhajali iz izjav, misli in razumevanja sveta naključnih mimoidočih, ki smo jih scenirali v produkcijo.

Teme moči, zlorabljanja in osvoboditve Poetičnega manifesta smo nadgradili v predstavi »Sonce na koncu tunela«, premierno uprizorjene 10.6.2013 ob 20.00 v KUD France Prešeren.  S predstavo smo gostovali tudi drugod po Sloveniji . V njej je bil poudarek na afirmaciji življenja ter novih pevskih elementov zbora (elementi klasičnega grškega gledališča). V njej uporabljamo zvočne, video in telesne elementov, da ustvarijo različna občutenja in vzdušja, ki (če gre vse po sreči) popeljejo gledalca skozi metamorfozo duha in osvobajanja notranje moči.

Sodelovali smo v mednarodnem projektu »Osvobodi telo, širi dialog«, s končno produkcijo dveh interakcijskih predstav ter plesne animacije v Rušah.

Naj tej povezavi lahko najdete prispevek, ki opisuje način delovanja gledališke skupine OdPISANI, tako njene notranjo strukturo in načine dela ter kako se le-te navezujejo na vzpostavljanje dialoga znotraj skupine ter s širšo skupnostjo preko predstave. Avtorici prispevka sta članici gledališke skupine OdPISANI Barbara Balan in Kristina Debenjak.

Gledališka delavnica trenutno ni aktivna. Čaka na nove moči, ki bi jo lahko nekoč morda zopet oživile …